Liberalno civilno vlada

I Socijalno-demokratsko vlada na uspija ače ofto berš e škola ja intergracija. E Švedskače valjani jekh civilno vlada jekha zoralje liberalno partija koja isi la rešenja ko problemija ko škole hem ekskludacija. O Liberalija mangena te čeren vlada e Moderatencar hem e Kristdemokratencar. Spremna hijam te vačera sa e partijencar ko parlamenti te šaj te sprovedina amari politika.

Edukacija hem integracija

I edukacija tano jekh pučibe andi sloboda. O vakti so avela, kova adžičeri e Švedska tajsa isi ko amare učionice avdije. Odoljese o Liberalija čhivena i škola ko jekhto than. O Liberalija tane hem e Švedskaki integraciono partija. I Socijalno-demokratsko integraciono politika andža dži odova so ekvaš milioni manuša živinena ko ugrozime thana kuri o šanse dživdipase tane pophare. Amen isimen plan i Švedska te na ovel la esavke thana. Te šaj odova te ovel realnost, valjani pobaro fokus ko džanibe ko škole, redo ko časija, čhibjaki edukacija e nevendže ki phuv, potikne porezija okoljendže kola čerena buti, pobuter buča hem jekh nevi vlada palo izborija ko jesen.

Školaki politika uče ambicijencar

O Liberalija tane partija kase i škola ko jekhto than. Ko sa o učionice valjani te ovel redo. Sa o učenikija ka ovel ljen odgovarajuća knjige ando sa o predmetija. But tano važno o roditeljija hem o učenikija kokri te birinen i škola. O privatna škole valjani te oven ama o kvaliteti ko sikavibe tano považno nego o akcije ki firma.

Škola koja isi la fokus ko džanibe

O rezultati ko škole valjani te ovel poučo. Pomoć e učenikose kase pomoć valjani, ka del pe rano hem o način sar diso ocenini pe valjani te ovel jasno. Hem e učenikonen kase i škola džala šukar valjani te motivisini pe te sikljon pobuter. Amaro cilj tano i škola ki Švedska te ovel ko najučo than ko sveto.

Pobuter than ki učionica

Amendže valjani pobuter časija kola o sikavne predajinena hem pobuter nastavna satija. O učenik kase popharo ki škola ka dobini pobuter vakti ki nastava a okola kase džala poloko ka dobinen pobuter izazovija. Okola kola rizikujinena te na nakhen o razred ka džan ki škola ko raspust.

Pobuter redo ki buti

I škola avdije tani phari hem nesigurno. Ki škola valjani pravila redose hem jasna konsekvence okoljendže kola ruminena o školujibe pe amaljendže. O sikavne ka odlučinen ki učionica hem ka ovel ljen jasno mandati te čeren redo ko čas. Tek tegani o učenikija šaj te koncentrisinen pe hem te osetinen pe sigurno.

Integraciono politika koja ka phagel i ekskludacija.

Amen isimen politika koja šaj te čerel buti e integracija, te anel pobuter džene kola tane ekskludirime te sikljon švedski, te dobinen buti hem oven jekh kotor ando društvo. Svako državljanin, nevo hem purano, ki amari phuv isilje pravo te živini ano jekh sigurno područje.

Fokus ki švedsko čhib

I švedsko čhib tano kljičo te khuve ko švedsko društvo. Amen manga te dikha čhibjaki angli-škola e čhavorendže kola tane neve hem čhibjako test te ove državljanin. Pobuter ka sikljon švedski ki buti a o neve ando početko ka dobinen edukacija andi čhib hem ando društvo. Nane šajipe te ove integrisimo bizo te fokusirine tut te sikljove i čhib.

Sa kola šaj, ka čeren buti

Valjani pobuter stručna zanatija e ternendže hem e nevendže. Amen mislina so pošukar te dobine i jekhto buti, hari potiknja plata, nego te primin ekonomsko pomoć. Sarine ka dobinen šajipe te čeren buti, zaradinen pe pare hem doprinosinen ko društvo.

Borba protiv i kultura časti

Maltretiribe sebepi i čast pogodini bute čhajen hem čhaven. I škola hem o sastibaso arakhibe valjani te oven pošukar ki buti protiv maltretiribe sebepi i čast. O Liberalija mangena te zabraninen e čhavorege brakija hem brakija maškaro familjije ama hem pobare kazne okoljendže kola prekršije o zakon andi kultura časti.

Pobuter liberalno politika

Tehnološka rešenja te arakhipe i klima. Verujina so i nevi tehnologija hem o inovacije tane ključna te kontrolišina e klimake promene. Manga te čera nevi nuklearno elektrana hem te koštini ked zagadineja.

Potikno bučako porez. Valjani te isplatini pe te čere buti ja te studirine. Amen valjani te tiknjačera o porez te šaj o obična manuša te ovel ljen pobuter ani čanta. Uvek valjani pobuter te isplatini pe te čere buti nego te primine socijala.

Po e Evropače. Amen verujina so o avdisutne izazovija šaj te rešinen pe samo ki kupa. Te šaj te borinamen e izazovencar kola isi ko but phuvja, sar ko primer i klima, migracije ja o klimatska pretnje, valjani pobuter te sarađujina maškaro amende ko Evropake phuvja.

Arakh i personalno asistencija. Amen hijam ponosna so uvedijam o pravo ki personalno asistencija e manušendže kase odova valjani. Tu ka ovel tut pravo ko to dživdipe hem ti sloboda, bizo obzir te valjaniče pomožibe ko obična buča ja na.